kraniosakralna osteopatija

(Kaj je kraniosakralna terapija? * Na kaj vpliva? * Izvor * Holističen pristop)

“To ni zavesa nevednosti, marveč poglabljajoča se očaranost nad skrivnostjo življenja.” (F. Sills)

KAJ JE KRANIOSAKRALNA TERAPIJA?

Zdravilna tehnika

Kraniosakralna terapija je subtilna in globoka zdravilna tehnika, ki pomaga vzdrževati in obnavljati notranje vire v telesu.

Med kraniosakralno terapijo klient oblečen leži ali sedi na masažni mizi. Kontakt med terapevtom in klientom poteka tako, da terapevt z rahlimi dotiki rok »prisluhne« telesu klienta, oz. vzpostavlja komunikacijo, da bi ugotovil, kje se nahajajo tenzije in nepravilnosti, nato pa jih s kraniosakralno terapijo odpravlja in zopet postavi stvari na pravo mesto. Znani ameriški zdravnik in osteopat William Garner Sutherland temu pravi »dotik z razmišljujočimi prsti«.

Na kaj vpliva

Kontakt se vzpostavi zelo previdno, tako da lahko začutite globoko olajšanje ob tem, kar se dogaja. To olajšanje ponavadi traja skozi ves tretma. Z nekaj zaporednimi tretmaji lahko dosežemo, da se ta sprostitev napetosti prenese v vsakdanje življenje. Terapija ugodno vpliva na oz. v celoti odpravlja fizične bolečine, akutne in kronične bolezni, težave vratu in hrbta, migrenske napade, težave s čeljustnimi sklepi (temporomandibularne motnje) ter kronične bolečine (denimo fibromialgijo oz. kronično utrujenost ...) - ali preprosto pomaga razviti dobro počutje, zdravje in vitalnost. Blagodejno vpliva tudi v primerih čustvenih in psiholoških blokad in nekateri kraniosakralni terapevti jo uporabljajo tudi kot oporo pri zdravljenju duševnih motenj.

Terapevt dela na hrbtenici, lobanji in lobanjskih šivih, membranah, fascii, ter na telesnih tekočinah. Na ta način pride do umiritve živčnega sistema, optimizira se pretok telesnih tekočin skozi hrbtenjačo in pri neusklajenih položajih kosti lahko pride do ponovne vzpostavitve njihovega pravilnega položaja.

Včasih učinki terapije niso opazni neposredno po terapiji in postanejo očitni šele ob vrnitvi v svoje znano okolje. Terapija vpliva tudi na sprostitev stresnih občutkov in travm preteklih dogodkov, kar je za organizem globoko in dolgotrajno sproščujoče.

Njen izvor

Za začetnika in utemeljitelja splošne osteopatije velja Andrew Taylor Still. Kraniosakralna osteopatija je samo ena od vej na področju osteopatije; medicine, katere pristop do zdravstvenih storitev temelji na vlogi mišično skeletnega sistema na zdravje in bolezni.

»Človeški organizem nosi v sebi zmožnost biti zdrav. Kdor to zmožnost spozna in jo podpira, se lahko boleznim izogne ali jih zdravi.« Andrew Taylor Still

Kraniosakralna osteopatija se je razvila iz dognanj ameriškega osteopata, Dr. Williama Garnerja Sutherlanda, v začetku 20. stoletja. Odkril je bistvene premike kosti na glavi in dokazal, da se kraniosakralni sistem telesa premika. Njegova nadaljnja raziskovanja so pokazala, da v telesu obstajajo trije različni ritmi, ki jih zaznavamo s palpacijo (dotikom) in sestavljajo integriran fiziološki sistem. Vsak od ritmov ima svoje specifično gibanje.

Ti trije ritmi so:

Kranialni ritmični impulz (CRI), ki je bolj površinski in se izraža s povprečno stopnjo 8 -12 ciklov na minuto,
Srednji (mid-tide), ki nosi točno določeno urejenost sil v telesu in je izražen s približno 2,5 cikla na minuto,
Dolgi (long tide), globlji in počasnejši ritmični impulz, ki se izraža enkrat vsakih 100 sekund. »Long tide« šteje kot prvo intenzivno prepletanje življenja in gibanja v telesu, zato se imenuje tudi »dih življenja«; izhaja iz globljih temeljev miru in tišine (angl. stillness) v središču našega bitja.

Na podlagi podrobnih kliničnih opazovanj mu je postalo jasno, da so ta gibanja v telesu - ki se jih lahko meri tudi z zelo občutljivimi znanstvenimi instrumenti - neposreden odraz zdravja in ponujajo fizični način dela s telesom, kakor tudi na bolj subtilnih aspektih življenja. Nadaljnja opazovanja so pokazala, da so ta gibanja tudi neločljivo povezana z duševnim in čustvenim zdravjem. Omejitve gibanja v telesu pripomorejo k zmanjšanju zmogljivosti telesa, da vzdržuje lastno zdravje. Kraniosakralni terapevti ta gibanja občutijo in jih pomagajo sprostiti. Tako lahko poudarimo, da omejitev ali odsotnost gibanja pomeni zmanjšanje možnosti zdravja v telesu, ki povzroči npr. odrevenelost, bolečino, občutek, da »nekaj manjka« ali katero od bolezni.

Kraniosakralna terapija se je razvila iz kliničnih izkušenj, ki kažejo, da je zdravje aktivno stanje, ne le odsotnost bolezni. Je izraz življenja, odgovoren za organizacijo milijonov procesov, ki se nenehno dogajajo v telesu. Kraniosakralna terapija podpira zdravje, prispeva k povečanju telesne vitalnost in dobrega počutja. Ne gre samo za izvedbo strukturnih sprememb, temveč za mnogo širše delovanje, KST se namreč dotakne tudi psihičnega in čustvenega aspekta človeka. Tako lahko pride do boljšega počutja, lahko vam pomaga na mnogih področjih vašega življenja, od krepitev imunskega sistema do izboljšanja medosebnih odnosov.

Holističen pristop

Kraniosakralni terapevt tekom študija spoznava in se uči zaznavati gibanje telesa na dveh nivojih - na že omenjenem nivoju BIOMEHANIKE t.j. kako se gibajo posamezne kosti, fascia, membrane, živčni sistem, endokrino-imunski sistem znotraj telesa ...) in na nivoju BIODINAMIKE, pri čemer se spoštuje globina telesa in uma; vzpostavi se dialog med terapevtom in njegovim klientom.

Biodinamična kraniosakralna terapija se ukvarja s celostnim pristopom na zdravje človeka in jo zanima povezanost uma, telesa in duha. To je učinkovita oblika zdravljenja številnih bolezni, pomaga ustvariti optimalne pogoje za zdravje, spodbuja vitalnost in izboljša dobro počutje. Primerna je za ljudi vseh starosti, vključno z dojenčki, otroki in starejšimi in je učinkovita pri akutnih in kroničnih primerih.

"Črv ne bo jedel živega lesa, po katerem teče vitalni sok; rja ne bo ovirala odpiranja vrat, ko se tečaji uporabljajo vsak dan. Gibanje daje zdravje in življenje. Stagnacija prinaša bolezen in smrt. "
Pregovor v tradicionalni kitajski medicini